Bližale so se počitnice in sošolke smo se pogovarjale kam bomo med počitnicami šle. Seveda jih je ogromno šlo na morje. Dve sošolki pa sta rekli, da gresta na konjeniški tabor. To sta bili najboljši prijateljici. Kasneje sem izvedela, da ima ena od teh sošolk svojega konja in tako mi je bilo vse bolj jasno. Ko smo se pogovarjale, so mi rekle, da naj tudi sama grem na konjeniški tabor, ker je res zanimivo in fajn. Govorile so, kako je to nepozabna izkušnja. Vedela sem, da je konjeniški tabor za plačati, zato sem bila bolj tiho. Končno sem vprašala, koliko je za plačati in povedali sta mi, da ni drago. To pa je zame bilo nekaj drugega. Ko sem prišla domov in sem to povedala mojemu očetu, je rekel, da me lahko prijavi, če si to res želim.
Konjeniški tabor in nepozabne počitnice
Prvič sem šla na tabor. Nisem vedela, kaj naj pričakujem. Po eni strani me je bilo res strah, da ne bom zmogla, da si bom želela domov iz različnih vzrokov. Ko sem prišla prvi dan. mi je oče povedal, da bom lahko imela prvi dan krizo in da je to normalno. Še danes sem mu hvaležna za te besede, kajti točno to se je zgodilo. In če mi oče tega prej ne bi povedal, bi ga mogoče že klicala, da pride pome. Tako pa sem preživela prvi dan in potem sem se imela fantastično. Konjeniški tabor ti da ogromno. Toliko stvari se naučiš. Konji so prekrasne živali, ko jih res začutiš. Jaz sem se povezala zelo. Zelo težko mi je bilo, ko smo šli domov. S prijateljico, ki ima svojega konja, sem se povezala in tako sva se dogovorili, da bom še prišla. Tako sva postali najboljši prijateljici in večkrat sem prišla pogledat njenega konja.