Na zadnjem izletu se je, kot kaže izgubila nekje ročna svetilka, ki je niti nisem potrebovala. Preiskala sem cel nahrbtnik, vse žepe od oblačil. Tudi svoj avtomobil do potankosti in preverila še pri ostalih, če je pri kom kakšna ročna svetilka, preveč, ker jo je po pomoti vzel in se ne spomni kdaj. Sicer ne vam kako bi bilo možno, ker se ročna svetilka, res ni potrebovala.
Razmišljala sem kar nekaj dni, kje bi lahko bila, ampak edina stvari, ki mi je padla na misel, je bila, ta, da mi je več kot očitno, nekje padla ven iz nahrbtnika po nesreči. Vse, kar mi je preostalo, je bilo, da se od nje poslovim in imam v mislih, da moram čim prej v nakup, da se ročna svetilka, kupi, ker jo bom vseeno potrebovala. No, verjetno bo zopet samo v mojem nahrbtniku, čakala na dan, ko bo prvič uporabljena. Ampak brez nje nikakor ne grem nikamor. Točno vem, da dan, ko je ne bom imela s seboj bo dan, ko jo bom potrebovala. Tega pa ne bi rada doživela. No, vsaj ne bi bila rada sama kje v kakšnem zakotnem gozdu.
Naredila sem vse, kar sem lahko, da bi se ročna svetilka našla, pa se žal ni. Tako, da sem morala začasno poiskati, kje je moja stara ročna svetilka, ki sicer dela, ni mi pa najbolj všeč. Za vsak primer, če ne bom uspela v trgovino po novo. Za konec tedna se ponovno odpravljamo na daljši izlet in ne bi se rada obremenjevala s tem, da moram nujno v nakup, ker imam zelo veliko obveznosti ta teden. Raje vidim, da imam eno rezervo, če bi se slučajno zgodilo, da pozabim ali pa mi ne bi uspelo. Koliko enega dela okoli, tega, da je ročna svetilka, vedno v mojem nahrbtniku, samo zato, da se jaz počutim dobro.