Na koncu naše ulice živi starejši sivolasi, vedno rahlo zamišljen možakar, ki redno kosi svojo travo ob nedelja in zjutraj pozdravlja z nizkim dobro jutro, kot bi pravkar vstal iz kakšnega romana prejšnjega stoletja. Nihče ga ni prav dobro poznal, a vsak je vedel, da ima vedno čiste čevlje, negovan vrt in čudne bradavice na desni roki. Dolga leta jih je nosil kot kakšno neobičajno značko.
Razporejene so bile po prstih in hrbtu dlani, nekatere večje, druge komaj opazne. Otroci so v šili šepetali zgodbe o tem, da so te bradavice posledica stika z neznano gozdno živaljo ali celo znamenje čarovništva. Toda resnica je bila precej običajna in nekoliko neprijetna. Nekega dne je možakar obiskal zdravnika, saj so ga bradavice začele srbeti in nekatere so rahlo krvavele. Zdravnik mu je pojasnil, da bo dermatolog rešil njegove težave. Po temeljitem pregledu mu je dermatolog svetoval odstranitev, pa ne zaradi nevarnosti, marveč zaradi higiene in možnosti, da se razširijo še naprej.
Možakar ni bil ravno navdušen nad tem, sosedom je razlagal, da je to del njega že celo življenje. A po nekaj tednih so bradavice ena za drugo začele izginjati. Nihče ni vedel ali je popustil in je dermatolog opravil svoje ali pa je našel kakšen čudežen recept iz starih časov. Potem pa sem nekega dne pri sosedovem smetnjaku prazno škatlico s čudnim napisom v latinščini in narisanim zmajem. Možakar se je zdaj sprehajal z nasmehom na obrazu in brez rokavic, roka je bila gladka, skoraj kot pri mladeniču.
Na vprašanja o tem, kaj je uporabil, se le skrivnostno nasmehnil in dodal, da je dermatolog rekel odstraniti, pa sem rekel ne. Tako je možakar postal lokalna legenda. Ne več zaradi bradavic, ampak zaradi skrivnostne kreme, katere izvor ostaja še nepojasnjen. Vsi pa smo vedeli eno, da je poslušati zdravnika pametno, včasih pa je skrivnostna pot lahko prav tako učinkovita in bolj zanimiva.…
Preberi več