 |
|
| |
|
Ko voziš ne pij, ko piješ ne vozi! |
|
Vožnja pod vplivom alkohola je eden najpogostejših dejavnikov, ki vplivajo na povzročitev prometne nesreče. V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2006 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 240 milijard tolarjev družbene škode oziroma okoli 16 milijard tolarjev na leto - spremeni v EUR. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročitelju prometne nesreče s smrtnim izidom 1.61 g/kg alkohola v krvi.
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja (Denny, 1986), kot pri treznem vozniku.
Že s prvim kozarcem popite alkoholne pijače začnejo slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev.
Pri 0.2 g alkohola na kilogram krvi se slabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči.
Pri 0.3 g na kilogram krvi se slabša sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Zaradi izgube psihičnih zavor, se poveča pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost.
Pri 0.5 g alkohola na kilogram krvi se pojavi rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči), zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega, predmeti se zdijo bolj oddaljeni kot so v resnici, reakcijski čas se podaljša, pojavijo se motnje ravnotežja, vedno težje se prilagajamo naglim svetlobnim spremembam.
Pri še višjih koncentracijah se težave stopnjujejo in povečuje, pojavi se ožanje vidnega polja in tunelski vid, reakcijske sposobnosti se izrazito poslabšajo, zmanjšanje mehanizmom samokontrole vedenja, zmanjša se sposobnost presojanja in pravilnega odločanja.
Preglednica: Posledice pri vozniških sposobnosti glede na popito koncentarcijo alkohola
| Koncentracija alkoholag/kg krvi |
Posledice |
| 0,2 g |
Poslabša se sposobnost opazovanja premikajočih se luči. |
| 0,3 g |
Poslabša se sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Zaradi izgube zavor se poveča pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost. |
| 0,5 g |
- Pojavi se rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči),
- Zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega,
- Pridobi se občutek, da so predmeti bolj oddaljeni, kot so v resnici,
- Podaljša se reakcijski čas,
- Pojavijo se motnje ravnotežja,
- Pojavijo se napačne ocene hitrosti vozil,
- Voznik se vedno težje prilagaja naglim svetlobnim spremembam.
Večina ljudi pri doseženi stopnji 0,5 g/kg ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več. |
| 0,8 |
- Bistveno se poslabša možnost koncentracije
- Do 25% se zmanjša ostrina vida
- Pojavi se ožanje vidnega polja in t. i. tunelski vid,
- Reakcijski čas se podaljša za 35-50%,
- Pojavi se stanje evforije
- Voznik se ne kontrolira več in precenjuje svoje sposobnosti
- Bistveno se poslabšajo zmožnosti prostorske zaznave in ocene oddaljenosti vozil in predmetov, ki se približujejo
- Voznik ne more več usmerjati pogleda |
| Višje koncentracije |
Povečuje se število napak , zgoraj navedeni učinki so še močnejši. |
|
|
|
|
|
|
 |
