Začetki preventivnega delovanja v prometu na Slovenskem so že zelo stari. Prvi zapisi o prometnih nasvetih v šolah segajo v daljne leto 1908, ko so šolarje opozarjali, da se za avti ne meče kamenja in se jim da prostor na cesti. Vesten kronist bi gotovo lahko spremljal spremembe v odnosu do avtomobila, ki je postopoma prešel pot od žrtve do ene glavnih nevarnosti za šibkejše udeležence.

Podrobnejša in dobra navodila, kako naj ravnajo otroci na cesti, lahko najdemo v napotkih o pouku šolske mladine o nevarnosti v prometu, ki jih je izdala Kraljevska uprava Dravske banovine leta 1931.

Spremembe so nastale zlasti po II. svetovni vojni, ko so v letu 1954 na tedanjem Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS v okviru prometne policije začeli s prometno preventivno dejavnostjo. Ustanovljen je bil poseben Referat za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Delo je potekalo predvsem po šolah in Avto moto društvih. Organi­zirana so bila predavanja in prvi šolski krožki Pionirjev - prometnih miličnikov, ki so pod nadzo­rom tedanjih miličnikov usmerjali promet, spremlja­li otroke in starejše ob prehodih čez cesto, pa tudi kaznovali nedisciplinirane udeležence v prometu.

Da bi prizadevanja za prometno varnost še okrepi­li, so v letu 1958 ukinili referat in ustanovili Republiški koordinacijski Odbor za vzgojo in varnost v cestnem prometu, saj se je število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč povzpelo na 92. Že v letu 1959 je ta odbor organiziral veliko javnih predavanj z diapozitivi in kratkimi filmi, vključila pa so se že tudi javna občila. V iskanju najbolj ustrezne oblike organiziranosti in pogojev za delo je bila v letu 1960 ustanovljena Republiška Komisija za vzgojo in varnost v cest­nem prometu pri tedanjem Državnem sekretariatu za notranje zadeve, kot strokovni organ, ki je zaradi boljšega dela vključeval tudi zunanje sode­lavce. Komisija je delovala v treh podkomisijah: za vzgojo v šolah, za organizacijo akcij in pripravo gradiva ter za usklajevanje dela članov komisij, podkomisij in občinskih organov. V nadaljnjih letih je Komisija posvetila največ dela pripravam gradiva, snemanju prometno vzgojnih filmov, akcijam in vzgoji v šolah, seveda pa tudi organizaciji občinskih organov za prometno vzgojo.

 Republiški Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil ustanovljen na podlagi 66. člena tedanjega Zakona o varnosti cestnega prometa v SR Sloveniji. Izvršni svet je na podlagi tega člena 22. decembra 1971 imenoval predsednika Borisa Čižmeka - Bora, tajnika Draga Suhija in 23 članov. Svet je začel delovati v letu 1972.  

V letu 1975 je prišlo s spremembami ustavnih načel tudi do sprememb ses­tave in vloge Sveta. Namesto dotedanjih 25 indi­vidualnih članov, je bilo v Svet imenovanih 36 članic - pravnih oseb, organov in organizacij, zavodov in skupnosti, ki so lahko kakorkoli prispe­vali k boljši prometni varnosti. Kot priznan strokovnjak in eden od začetnikov preventivnega dela v prometu je bil v Svet ponovno imenovan akademik prof. dr. Janez Milčinski.

Ves čas delovanja republiškega in nato nacionalnega sveta so pomembno vlogo opravljali Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki na lokalni ravni opozarjajo na glavne probleme prometne varnosti, vodijo akcije in skrbijo za preventivno in vzgojno delo. S spremembami lokalne samouprave, ko se je število občin povečalo od 65 na 147, se je ta sistem skoraj v celoti porušil in smo potrebovali več kot dve leti, da je ponovno zaživelo delo v skoraj 100 novih lokalnih organizacijah. Prehod na kasnejših 193 in sedanjih 210 občin je bil lažji.

Novi občinski sveti ali komisije so ustanovljeni v večini večjih občin, vrsta manjših pa se povezuje v skupne komisije, saj tako lažje pritegnejo k sodelovanju strokovnjake, poleg tega so problemi podobni in pogosto lažje rešljivi, če so pripravljene skupne akcije več lokalnih skupnosti. Najpomembnejše delo na lokalni ravni je prav v tem, da sprejmejo ljudje prometno varnost kot način življenja in vrednoto, za katero mora vsak posameznik opraviti svoj del nalog kot udeleženec v prometu s strpnim in varnim ravnanjem ali kot strokovnjak s svojim strokovnim delom. Pri delu občinskih svetov bo v prihodnje pomembno tudi regijsko povezovanje, da bi učinkoviteje prispevali k reševanju problemov, ki presegajo občinske okvire.

V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se vedno združevali ljudje, ki so želeli s svojim znanjem in prizadevnostjo prispevati k hitrejšemu izboljšanju stanja prometne varnosti. Boris Čižmek - Bor je vodil Svet od leta 1972 do leta 1984, ko ga je zamenjal Ivan Winkler in ga vodil do leta 2003. Nadomestil ga je mag. Bojan Žlender, ki je Svet vodil kot predsednik do konca leta 2006. Ob zaposlenih v Svetu, predvsem pa sodelavcev iz posameznih ministrstev, organizacij, univerze in inštitutov so sekretarska dela opravljali: 
• Drago Suhi 1972-1974
• prof. Nuša Topolšek od leta 1974 - 1982
• mag. Marko MIš od leta 1982-1984
• mag. Bojan Žlender od leta 1984 - 2003
• Robert Štaba od leta 2003 do konca leta 2006 

S 1. januarjem 2007 je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije prešel pod okrilje Ministrstva za promet, in sicer deluje v okviru Direkcije RS za ceste kot sektor. Naloge in dejavnosti sveta so ostale enake, tako da se preventivno delo s področja cestnega prometa nadaljuje v sodelovanju z drugimi ministrstvi ter občinskimi sveti za preventivo.