Na preizkušnji: Parkirni senzorji Proxel

Živim v večjem mestu, kjer so problemi s parkiranjem konstanta in velikokrat je treba avto stlačiti v najmanjši možen prostor. Zaradi tega so se mi parkirni senzorji (v službenem avtu imam namontirane) vedno zdeli odlična pogruntavščina, a ne dovolj dobra, da bi si pustil v odbijač vrtati luknje. Alergičen sem že na praske, da pa bi si potem samoiniciativno dal avto navrtati? Ne, hvala. Potem pa sem slišal za parkirne senzorje Proxel.

Gre za povsem drugačno tehnologijo, ki ne zahteva nobenega vrtanja, prav tako pa nima klasičnih štirih senzorjev, ampak antenski trak, ki pokriva površino celotnega odbijača. V bistvu sta se s tem rešila moja največja dvoma – tisti o vrtanju odbijača in pa to, da mi nikoli ni bilo jasno, kako lahko štirje senzorji pokrijejo mrtvi kot pri npr. stebričkih in podobnih ozkih ovirah.

Pred nakupom sem preveril ocene na internetu in našel nekaj kritik izpred 5 let, kar me je navdalo s skepso, zato sem poklical prodajalca. Ta mi je razložil, da je bilo tam govora o starejši tehnologiji, ki je imela nekaj težav, da pa so zdaj na trgu t.i. EPS 2.0 senzorji, ki so brezhibni. V brezhibnost je proizvajalec tako prepričan, da ponuja celo 2-letno garancijo. To me je prepričalo. Sem pa vzel samo vzvratne senzorje, ker prednjih nekako ne potrebujem.

Cena je sprejemljiva. Sicer ni v rangu kitajske robe, ki pa pravzaprav ne bi niti montiral na svoj avto. Stanejo 89 EUR, plačal sem jih po predračunu, prišli so naslednji dan.

Paket je vseboval centralno enoto, tračni senzor, vse potrebne kable in piskača, pa tudi zelo natančna in razumljiva slovenska besedila.

Senzor sem montiral na Renault Megane, letnik 2009. Najprej sem odvil vijake v prtljažniku, nato pa sprostil še plastične čepe, ki držijo odbijač s spodnje strani avtomobila. Mala malica, pa moram priznati, da le redko karkoli na avtomobilu sam naredim. ČE ne bi šlo zlahko, bi ga pač peljal k mehaniku.

Odbijač sem nato z notranje strani dobro počistil, nato pa nalepil trak po celotni dolžini. Moj največji pomislek je bil kako bo trak držal in ali se bo odlepil, a sem hitro ugotovil, da drži izjemno močno. Odvečni del traku enostavno odrežeš. Prodajalec mi je povedal, da je včasih med dežjem nadležno, če pride zraven voda, ki lahko delovanje zmoti. Sicer deluje naprej brez težav, ko se posuši, a jaz sem vseeno trak zaščitil s sprejem, ki sem ga kupil v lokalni prodajalni barv.

Trak s priloženim kablom sem nato zvezal s centralno enoto in z vzvratnimi lučmi (shema je priložena navodilom, vezava izjemno enostavna), ki služijo za aktiviranje in napajanje senzorja. Ta se vklopi samo takrat, ko damo v vzvratno prestavo.

Na koncu sem samo še namestil odbijač nazaj in zadevo stestiral.

Glede na to, da imam na službenem avtu montirane klasične senzorje, je bil občutek na začetku rahlo nenavaden, ker Proxelovi zaznajo oviro kasneje, kot klasični. Ko sem se na to navadil, pa sem ugotovil, daje pravzaprav to boljši način. Za ovire, ki so še daleč od avta senzorjev namreč ne potrebujem, ker jih sam opazim. So pa ti senzorji neprimerno boljši zaradi tega, ker so res zelo natančni in razločijo razdalje do 10 cm. Klasični ultrazvočni imajo namreč težave pri razdaljah krajših od 40 cm in so zato za zelo natančno parkiranje neustrezni.

Parkirne senzorje imam namontirane že skoraj dva meseca, kar pomeni cca. 5.000 prevoženih kilometrov in nešteto bočnih in vzvratnih parkiranj. Zaenkrat delujejo odlično, popolnoma jim zaupam.

Ocena 5: Zelo priporočljiv nakup

Komentiraj ?

2 Komentarji.

  1. Kupil, zakon so.

  2. Meni je predvsem všeč to da ni treba vrtat. Naročil danes, upam da čez vikend že montiram :grin:

Komentiraj


NOTE - You can use these HTML tags and attributes:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>